Ko se poletje počasi poslovi in nas obišče jesen, se narava v Goričkem gozdu obarva v čudovite jesenske barve. Tudi mi smo se odpravili na sprehod po gozdu, kjer smo opazovali spreminjanje narave, prisluhnili zvokom gozda in uživali v svežem jesenskem zraku.
Ob prijetnem gozdnem sprehodu smo prisluhnili pravljici »Ježkov dom, ko pride jesen«, ki nas je popeljala v svet malega ježka in njegovega pripravljanja na hladnejše dni. Pogovarjali smo se o tem, kako se živali pripravijo na zimo in kako si poiščejo varen in topel dom.
Ker so jesenski dnevi vedno hladnejši, smo se pogovarjali tudi o tem, kako si ljudje pripravimo dom na zimo. Gozd nam poleg številnih naravnih zakladov daje tudi les, iz katerega pripravimo drva za kurjavo. Otroci so pripovedovali o svojih domačih izkušnjah in z veseljem pokazali, kako doma pripravljajo drva.
S posnemanjem so otroci postali pravi mali gozdni delavci. Prijeli so za namišljene žage in sekire, nosili »drva«, jih zlagali na kup ter pri tem posnemali opravila, ki jih poznajo iz svojega domačega okolja. Ob igri so se tako povezali z vsakdanjim življenjem in spoznali, da je gozd pomemben tudi za naše življenje.
Ob tem smo poudarili, da je gozd dom številnim živalim in rastlinam, zato moramo z njim ravnati spoštljivo in odgovorno. Gozd nam veliko daje – les, plodove, senco, svež zrak in čudovito okolje za raziskovanje in igro.
Naš jesenski sprehod po Goričkem gozdu je bil tako preplet pravljice, raziskovanja, gibanja, igre in življenjskih izkušenj otrok. Iz gozda smo odšli z novimi spoznanji in lepimi vtisi ter z občutkom, da je jesen v gozdu res nekaj posebnega.
